Avstrijski pravni sistem temelji na rimskem pravu in je hierarhično razvrščen po stopnjah. Splošni civilni zakonik (ABGB) je eden najstarejših kodeksov zasebnega prava na svetu.
Stopenjskost pravnega reda
Stopenjskost pravnega reda pomeni, da morajo zakoni in uredbe ustrezati normativom (ustava, zakoni) višje vrednosti. Najvišjo stopnjo imajo avstrijska zvezna ustava in posamezni ustavni zakoni ter akti pristopnih pogodb z EU. Podrejeni so preprosti zvezni zakoni in deželni zakoni. Na podlagi tega lahko državni organi izdajajo uredbe oz. sklepe.
V Avstriji ne obstaja precedenčno pravo (nezapisano pravo). To pomeni, da je sodnik v svoji odločitvi ali razlagi neodvisen, pri svoji argumentaciji pa lahko uporabi prejšnje sodbe.
S pristopom EU dne 1.1.1995 je Avstrija prevzela pravno veljavnost EU. Avstrija je tudi članica številnih mednarodnih pravnih konvencij, med drugim Newyorškega arbitražnega sporazuma 1958 ter Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga 1980 (Mednarodna konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga).